ponedeljek, 10. junij 2013

Nezapomnljiva?

Ideja za tole objavo je bila prisotna že kar nekaj časa, ampak do zdaj mi je ni nikoli uspelo tudi dejansko napisati. Se je pa spet zgodilo, da je ideja priplavala na površje, ker jo je spet priklical en dogodek (saj tako je vsakič).



Začenjam se spraševati, ali sem res tako blazno nezapomnljiva (ja, to je beseda, taka za polomit si jezik) oseba, kot se kaže vedno znova in znova. Sploh mi ni več tuje, da se mi ljudje hočejo ponovno predstavit, čeprav smo se že spoznali in smo skupaj spili tudi kakšno kavo. In me blentavo gledajo, ko jim razlagam, kdaj in kje. In ni mi več tuje, da ko sem s kakšno sošolko kdo reče: "A ti si tudi s filofaksa? Nje se spomnim, tebe pa ne." In tu sploh ne gre za to, da ne bi skoraj nič hodila na faks ... Ljudje si me očitno enostavno ne zapomnijo in res mi ni jasno, kje je fora. 

Uroš pravi, naj se ne sekiram. Saj se ne, ampak občutek pa vseeno ni najboljši. Sploh ko se ti to kar dogaja in dogaja ...

6 komentarjev:

  1. Meni se podobno dogaja. Velikokrat poznam nekoga, vem kdo je, ampak ta oseba mene ne. Sicer ne gre za take primere, da bi bili na kavi ali kaj podobnega. Nekako hitro si zapomnim obraze. Tako, nič ni narobe s tabo, samo ljudje imajo zelo slab spomin. :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ta razlaga mi je pa zelo všeč! :)

      Izbriši
  2. Vidiš, pri meni je bilo pa ravno obratno- ko so naju prvič predstavili, si se mi zdela taaaako znana (pomoje ravno s FF). Pa jaz si drugače obrazov res ne zapomnim, hecno :)

    OdgovoriIzbriši
  3. uh jaz imam tudi ta problem. čeprav vsake toliko se pa pojavi kdo, za kogar si res ne bi želela, da si me zapomni, pa si me. trapasto.

    OdgovoriIzbriši
  4. Po moje so ti ene sošolke enostavno fouš, ker si bolj kul kot one. Pa zvišujejo občutek lastne pomembnosti s tem, ko zbijajo občutek tvoje pomembnosti.

    OdgovoriIzbriši
  5. pri meni je ravno obratno, kar pa tudi ni najbolje:)

    OdgovoriIzbriši