Ko sem bila majhna, sem ...

• v toplicah na bazenih zaklepala stranišča iz zunanje strani. Kako? Tisto paličico, ki je služila za zaklepanje vrat, sem, preden sem na hitro skočila iz kabine, postavila v navpični položaj, da je ob mojem skoku iz kabine (morala sem biti hitra, če sem hotela, da uspe) padla na pravo stran in tako zaklenila vrata (upam, da sem dovolj jasna, ampak res ne vem, kako bi drugače razložila). Danes se mi tisti, ki je moral zaradi mene lesti v kabino in vrata spet odklepati, smili. Oprosti, kdorkoli si že bil!

• se v drugem razredu zaljubila v sošolca, v katerega sem bila zaljubljena skoraj do konca osnovne šole. S krajšimi in daljšimi premori, med katerimi sem bila zaljubljena v kakšnega drugega sošolca ali koga iz paralelke.

• vsako knjigo iz zbirke 5 prijateljev prebrala vsaj trikrat (tiste najljubše verjetno blizu dvomestne številke) in potem težila svoji najboljši sosedski prijateljici, da se igrajva pet prijateljev. Pa kaj če sva bili samo dve. Niti psa nisva imeli. Kaj šele kakšnega rova pod bajto, ki bi ga lahko raziskovali.

• pokvarila pralni stroj, ko sem gumb za program zavrtela v napačno smer. Zakaj? Enostavno zato, ker me je zanimalo, kaj se bo zgodilo. Nastradal je brat, jaz pa tudi nisem ničesar zinila. No, vseeno se je kasneje to izvedelo.

• rekla benti boga. Preden sem rekla mama.

• pospravljala sobo tako, da sem polovico stvari zmetala pod posteljo, drugo polovico pa v vgradno omaro. Enkrat je mami odkrila skrivališče pod posteljo in ponorela. Potem sem pospravljala sobo tako, da sem vse stvari zmetala v omaro. Tudi to skrivališče je odkrila in ponorela. Od takrat naprej mi ni ostalo drugega, kot da sobo tudi dejansko pospravim.

• (ko sem bila stara dve leti) tepla brata, ki je bil star sedem let. 

• z zgoraj omenjeno najboljšo sosedsko prijateljico sedela ob cesti in mahala voznikom v avtomobilih. Zapisovali sva si, koliko nama jih je pomahalo nazaj. In mahali sva konju, ki je vlekel kočijo, s katere so se smejali ljudje (no, včasih se tudi niso). Konju, ne njim. In ko so nama mahali nazaj, sva si mislili nekaj v smislu "kaj jim pa ni jasno, da nama mahajo, a ne vidijo, da mahava konju".

• v  istih toplicah, kot so omenjene zgoraj, v sredah, ko je bila svečana večerja vlekla brata plesat. Sicer se je vedno upiral, ampak sem vedno zmagala jaz.

• enkrat na poti iz Nove Gorice (?) prosila mami, naj ne vozi po ubogih žabicah na cesti. Okoliščine: vozili sva se domov, zunaj je bilo temno, na polno je scalo (ali pa je že nehalo, saj ne vem, ampak cesta je bila mokra), na cesti pa milijon žab. Če ne bi vozila po ubogih žabicah na cesti, bi vozila po jarku. V katerem so bile verjetno prav tako uboge žabice.

• bila itak najboljši pamž, kar jih je! :)

Kaj si pa ti počel/a, ko si bil/a majhen/a?