Saj ni res, pa je. V bistvu si resnično nisem mislila, da bom pobeglo supergo še kdaj videla. Sem se pač sprijaznila, da je bil to znak, da se jih je resnično treba znebiti. Ker, bodimo iskreni, čisto resno so bile že uboge. Še huje kot samo uboge. Vezalke so bile na začetku že zavezane, ker so vmes preperele. In na ene dveh drugih koncih so se res držale skupaj samo še s kakšno nitkico (tale pomanjševalnica je skoraj tako grozna kot utežka; ampak utežka še vedno zmaga) ali dvema.
A kje je bila superga? Cca. 50 metrov ali še manj stran od hiše. Na kupu snega ob cesti. Ampak ni mogla biti že od nedelje tam, ker sem šla tam mimo včeraj in danes zjutraj, pa je ni bilo. Ker supergo, ki randomly leži na kupu snega ob cesti, pač opaziš. Sploh če greš mimo dvakrat. No, ko pa sem se popoldne odpravljala malo švicat (vsaj mislila sem, da bo res samo malo - boy, I was wrong), je bila tam. In mene je skoraj vrglo na rit.
Hahaha očitno se jih ne moreš kar tako znebiti ;) hehe :D
OdgovoriIzbrišiImajo te rade in ti imaš njih (: Upam, da ne bo naslednji naslov; Pobegla in nepobegla superga globoko v košu za smeti. Pol bi pa res bil žalosten konec...
OdgovoriIzbrišiV bistvu ne bi bilo sploh nič narobe, če bi bil naslov naslednje objave res tak, ker so te superge res že čisto uboge in neugledne :D Ampak kot je napisala Maja, očitno me imajo preveč rade, da bi me bile pripravljene zapustit :)
OdgovoriIzbriši:) Ker mi je tvoj blog všeč, zabaven, drugačen od ostalih in ga rada berem sem te izbrala za Liebster blog award :)
OdgovoriIzbrišiVeč lahko prebereš na mojem blogu v objavi Liebster award (ne bom prlepila linka, ker potem gre v vsiljeno pošto ;))