Tista večna dilema, kako povedati stvar, da je naslovnik ne bo narobe razumel. In potem ugovotiš, da jo bo itak skoraj stoodstotno razumel narobe. V bistvu natančno tako kot nikakor nisi hotel, da izpade. Ne vem, kako mimo tega. Po drugi strani pa ... zakaj mimo tega? Itak se človek v končni fazi sam odloči, kako bo kakšno stvar razumel. Torej je moj poskus v bistvu že vnaprej obsojen na to, da bo neuspešen (ker sem že zgoraj ugotovila, da bo naslovnik itak skoraj stoodstotno razumel narobe). Zdaj moram samo še ugotovit, kako priti do tega, da se ne bom sekirala glede tega, kako drugi jemljejo moje izjave. Ker ne vem, zakaj bi morala za vsako izjavo, za katero obstaja bojazen, da bo razumljena narobe, najprej pol ure premlevat, kako jo oblikovat in (če gre za govorjenje) s kakšnim tonom jo povedat, da ne bo na drugi strani surla do tal. Ampak se mi zdi, da sem od točke, ko mi bo res vseeno, še precej oddaljena.
Dobro razmišljanje. Jaz pa nimam s tem težav nikoli. Povem čito normalno. Ne sekiram se, če bo kdo kaj narobe razumel, zato ker je to njegov problem in ne moj. Pa tudi sprijaznim se, da vsak "gleda z drugačnimi očmi" in da je normalno, da bo kdo razumel drugače, ki ni nujno narobe.
OdgovoriIzbrišiČe pa vem, da sem ton ali napisano popolnoma zgrešila. Pa obrazložim, da je moja napaka.
Torej predlagam samo manj preobremenjevanja s tem, kako povedat in kako bodo drugi razumeli ter ne z mislimi bit že tam, da bodo tako ali tako 100% razumeli narobe. (: Juuj, sem se razpisala :P
Ma ja, saj delam na tem, da bi se nehala obremenjevat s tem. Sam sem že itak človek, ki je nagnjen k obremenjevanju z vsem :) Sej bi se za novo leto zaobljubila, da bom delala na tem, pa ne maram novoletnih zaobljub. Mogoče bom to naredila npr. 7. januarja :D
IzbrišiHahha, jaz tudi nemaram novoletnih zaobljub.. Pa tudi kasnejših ne.. Sam sebi se boš zaobljubo ojooj.. Itak se ne držiš :D
Izbriši