torek, 29. december 2015

Veste kaj, meni je v moji coni udobja čisto fajn!

Saj veste, kako to gre - ven, veeeeen, VEEEEEN iz cone udobja. Ker tam je čarovnija, tam so velike stvari, tam je uspeh, tam je vse, kar je dobro, tam se dogaja. Ker v coni udobja se samo zasediš, nič ne dosežeš, ne napreduješ, tam še kaktusi ne uspevajo in še kamela crkne od žeje. 

Vir
Moram priznati, da mi gre vse to opletanje s cono udobja pošteno na živce. Ja, seveda sem že kdaj zlezla iz svoje cone udobja (ki ji sama raje pravim moj milni mehurček), preden bi se imel kdo priložnost zapičit v to. Pa po tistem ni bilo moje življenje nič kaj dosti bolj drugačno ali boljše kot pred tem. Poleg tega ne pravim, da ves čas samo čepim v svojem milnem mehurčku in iz njega ne pomolim niti trepalnice. 

Vir
Vir

Če torej čepim v svojem milnem mehurčku, ne živim? Ampak kaj - stagniram? Samo sem? In če čepim v milnem mehurčku, se mi ne more zgoditi nič lepega? Velikega?

Ne vem, če bi se s tem lahko strinjala. Veste, kaj je na primer v moji coni udobja? Hribi. In tam je vedno lepo. In me izpolnijo, pomirijo in napolnijo z veliko energije. Tudi če ne grem brez kakršnegakoli varovanja čez severno steno na Triglav. A bi bilo to dosti iz cone udobja?

Ne verjamem, da bi bilo moje življenje kaj dosti drugačno/bolj izpolnjeno/posebno, če bi se šla recimo potapljat. Ja, to je zunaj moje cone udobja, dosti zunaj, saj me voda bolj kot kaj drugega predvsem straši. Rada plavam, to ja, ampak v vodi uživam samo, dokler imam zrak.

In tudi ne verjamem, da bi bilo moje življenje kaj dosti drugačno/bolj izpolnjeno/posebno, če bi z biciklom šibala dol s Toškega čela. Ali Katarine. Edina razlika bi bila, da bi imela po spustu nekoliko več časa za druge stvari, ker bi pač hitreje prišla dol. In precej bolj bi se mi tresle noge.

Vir

In ne vem, če bi resnično lahko rekla, da v moji coni udobja nič ne raste. V njej zraste veliko ljubezni. In lepih trenutkov. In sreče. Seveda pa tudi nesreča. In jeza. In žalost. Ampak vse to najdemo tudi zunaj. V mojem milnem mehurčku mi je vsaj toplo.

Vi kar skačite ven iz svoje cone udobja in v tem uživajte. Ali pa ostanite v njej. Kar vam je ljubše. Jaz bom ostala v svojem milnem mehurčku, kjer mi je fajn, in še vedno kdaj pa kdaj prilezla ven. Pa ne zato, da bi se mi zgodile ne vem kakšne ohoho posebne stvari, ki v njem niso mogoče. Ampak enostavno zato, ker si bom želela. Iz kakršnegakoli razloga že.

5 komentarjev:

  1. Po dolgem času sem spet v svetu bloganja. Ne vem če se me spomniš, ampak včasih sem pisala blog Unlimitedlifeplan, ki ga sedaj ukinjam, saj je že precej mesecev neaktiven. Enostavno nisem našla pravega navdiha za nadaljevati in začenjam znova... kakorkoli, hotela sem te vprašat, kako je z diplomo? Ti je uspelo zaključiti? Večkrat se spomnim, kako sva se medsebojno virtualno podpirali glede nje :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Spomnim, spomnim, sem se že večkrat spraševala, ali boš še kaj pisala :) Poznam to, ko takole zmanjkuje navdiha, tudi sama se občasno srečujem s tem, ampak meni nikakor ne gre, da bi en blog zaprla in odprla drugega :)
      Z diplomo pa, hja, ne gre čisto po planih :D Pa tebi?

      Izbriši
    2. Ti verjamem, sploh ker vidim, da si že 6 leto aktivna na blogerski sceni :) Vsekakor pa upam, da ne boš končala pisati!
      Konec januarja mi je propadel naslov in sem si morala izbrati novega. Ta teden sem mu poslala dispozicijo in v 2 mescih odkar sva v stikih, me je že 2x vprašal, kakšen je terminski plan diplome, kar pomeni, da me bo zgleda kar preganjal - torej sem v polnem zagonu, da mi letos to uspe :) imam istega mentorja kot pri prejšnjem naslovu. Kako daleč si ti z njo?

      Izbriši
    3. Ne, to mi pa niti na misel pade, preveč rada pišem :) Imam vedno, ko dlje časa ne pišem, nekje v glavi, da se moram spravit zraven.
      Pri eni diplomi imam stvari že precej razdelane, ampak še zelo razdrobljene po različnih koncih, tako da bi bilo treba še malo bolj razdelati in potem vse skupaj sestaviti v eno celoto, pri drugi imam pa še precej dela, ker je treba raziskati in zanalizirati določene stvari, pa vzame to kar veliko časa.

      Izbriši
    4. Aja ti imaš dve diplomi za spisat :/ no upam, da ti bo kljub temu kmalu uspelo in da se z tedna v teden vidi napredek, kljub službi in ostalim obveznostim, ki jih imaš :)

      Izbriši