Ni bilo sicer v načrtu, da jo bom pila sama, ampak sem jo, ker se človek, s katerim sem bila dogovorjena, ni prikazal. Poklicati ga nisem mogla, ker nimam njegove številke. Vem sicer, koga bi lahko poklicala, da bi jo dobila, vendar nisem, ker se mi je zdelo butasto.
In kaj sem potem počela? Brala. Na srečo imam itak vedno s sabo knjigo, sploh na avtobusu rada berem. In tako sem eno uro brala in prebrala Noč v Evropi do konca. In eno uro po tistem, ko sem se usedla, šla nazaj proti domu. Na srečo sem se imela domov grede namen ustavit še v Nuku, ker sem rezervirala nekaj knjig in imela eno (vsaj tako sem bila prepričana, dokler nisem ugotovila, da bom na kavi brala) oziroma dve za vrnit. Če bi šla direktno domov, bi bila blazno besna. Tako sem bila pa samo jezna.
Da sem prišla na drug konec Ljubljane, sem porabila eno uro. Saj imam kakšen čuden hobi, ampak to, da se eno uro vozim na drug konec Ljubljane, da bom eno uro brala na kavi, ni med njimi. Če bi mi bilo toliko do branja knjige ob kavi, bi šla na kavo kam bližje ali pa bi si jo naredila doma. Ne bi se pa na kavo vozila eno uro. Pa še dobra ni bila ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar