Moja sanjska poroka

Le katera punca/ženska ni kot deklica sanjarila o svoji sanjski poroki? Princ na belem konju, razkošna obleka, milijon ljudi itd. itd. Sanje se skozi leta spreminjajo in postajajo vedno bolj realne; vsaj pri meni je bilo tako. Ne spomnim se, kakšna je bila zame sanjska poroka 10, 15 let nazaj. Vem pa, kakšna je zdaj.

Prvo kot prvo nočem nobenega kompliciranja. Čim bolj enostavno bo, tem bolj mi bo všeč. In čim manj pompa. Ne potrebujem dekliščine s striptizerjem, ki bo skočil iz kjer koli bo že pač skočil, ne nameravam se ga na mrtvo napiti in se še ves naslednji dan tolči po glavi, zakaj sem spila 3 tekile preveč. Sproščen večer z najboljšimi prijateljicami mi pač bolj odgovarja. Nobenih bratrancev v miljontem kolenu in ljudi, ki so v osnovni in srednji šoli sicer bili moji sošolci, ampak smo v sedmih oz. štirih letih spregovorili petnajst besed in pol. Le najbljižji družinski člani in prijatelji (seveda s tistim +1 zraven). Cerkvena poroka ne pride v poštev. O cerkveni poroki sem že pred nekaj leti zapisala naslednje besede:

Ne bom sprejela vere, do katere mi sploh ni, poslušala predavanja o dobrem in vsemogočnem Bogu samo zato, da bom lahko stala pred cerkvijo v beli obleki in mi bo župnik razlagal, da bo Bog varoval moj zakon. Kako lahko varuje moj zakon nekaj, v kar sploh ne verjamem?

Enako trdim tudi danes. In če že v zgornjem zapisu omenjam belo obleko, naj nekaj besed namenim še temu. Nekako nisem navdušena nad idejo bele obleke. Ne trdim, da niso lepe, ampak jaz bi nekaj drugačnega. Ni treba, da je živo roza s turkiznimi trapezi in rumenimi kvadrati. Nočem, da je POVSEM bela. Rada bi kakšen barvni dodatek. Najraje rdečega, ker se mi zdi to zelo lepa kombinacija. Aja, pa nikakor ne sme biti preveč načičkana, z milijon volančki in trinajst metrov dolgo vlečko. Spet sem pri tisti enostavnosti z začetka vpisa. Moja idealna obleka bi bila videti nekako takole ("nekako" samo zato, ker se mi spodaj zdi preširoka; če bi bila ožja bi pa napisala, da bi bila videti"natanko takole"):

Idealen prostor za poroko? Tega pa res še ne vem povsem natančno. Razni gradovi odpadejo, ker se mi zdijo preveč klišejski. Najraje bi nekam na eno lepo plažo postavila paviljon v stilu tistega spodaj, spredaj pa stole in vse drugo, kar spada zraven. Ali pa bi ga postavila nekam s pogledom na hribe. 

Tako, pa smo prišli do konca mojih sanjarij. Koliko od tega bo pa dejansko uresničenega, bo pokazal čas, se pa vsekakor tolažim s tem, da imava z Urošem kar se tega tiče precej podobne poglede na stvari, tako da se nama ne bo treba kregat in pregovarjat prav okrog vsake malenkosti (mogoče okrog vsake druge ;)). Itak pa on trdi, da bom bridezilla. Bom pustila času, da pokaže tudi to.