Še sem tu ...

Vir

Razumem, da verjetno ni ravno videti tako, ampak sem res. Večkrat pomislim na to, da bi bilo dobro kaj objaviti, večkrat v glavi že sestavljam zapise, ki pa na koncu nekako ne pridejo do izvedbe. In povsem jasno mi je tudi, zakaj je tako. Ker moji možgani najbolje delujejo zvečer. Pa objavljaj zvečer, ane? No, ne ...

V zadnjih nekaj mesecih sem se navadila, da ko pridem iz službe, ne prižigam več računalnika. (Posledično tudi več spim, saj hodim spat bolj zgodaj.) In ravno po službi sem napisala največ objav. Dopoldne se mi kar nekako ne uspe spraviti zraven. Pa tudi idej v dopoldanskem času ni. Če bi pa že rada realizirala tiste, ki so se mi porodile kdaj tik pred spanjem (seveda pod pogojem, da jih do jutra ne pozabim), se mi besede ne sestavijo tako, kot bi želela oziroma da bi bila z napisanim zadovoljna.

Bo že. Upam, da kmalu. Ker se pripravlja ena prav zanimiva zadevica, samo nekaj podrobnosti je še treba urediti.