Prva obletnica!

Danes je za naju prav poseben dan. Pustimo dejstvo, da že od pol dvanajstih "praznujeva" vsak po svoje, vsak na svojem koncu, ker to ni namen tega zapisa (čeprav sem se poigravala tudi s to idejo). Pred točno enim letom takle čas sem verjetno ravno odplesala prvi ples. Pred tem se oblekla v poročno obleko, enako Uroš, se odpeljala slabo uro in pol iz Ljubljane, rekla ja, podpisala svojo usodo, uganila par pesmi, ki so bile zaigrane s kravjimi zvonci, in pojedla večerjo, prvi obrok po zajtrku ob sedmih zjutraj. Petnajsti september 2012 je bil eden najlepših in najpomebnejših dni v mojem življenju.

Avtor vseh fotk: Janez Kotar

Ne bom napisala, da sem se pred točno enim letom poročila s svojim najboljšim prijateljem, ker bi bilo to čisto preveč klišejsko, midva pa nisva taka. Pred točno enim letom sem se poročila:

• s človekom, ki je pred najinim prvim zmenkom (za katerega do prihoda na grad niti nisem bila prepričana, ali je zmenek ali ne), pregledal moj facebook, da bi ugotovil, ali sem zasedena;

• s človekom, ki me ima sposobnost spraviti v smeh (tu ne govorimo o tem, da se samo nasmehnem, ampak o krohotanju) tudi takrat, kadar sovražim cel svet, kar vključuje tudi mene;

• s človekom, ki je dobil mojo telefonsko številko, brez da bi zanjo vprašal (pa ne dajem telefonske številke kar vsakemu tipu, ki pride mimo, in tudi ne vsakemu človeku, ki me zanjo prosi);

• s človekom, ki sprejema, da prihajam iz zelo drugačnega okolja kot on, in je pripravljen pustiti, da to vpliva tudi nanj (in seveda obratno); 

• s človekom, ki ve, da včasih en močan in dolg objem pomaga več kot tisoč besed, in mu ga ni problem podariti; 

• s človekom, ki se mu zdi moj ptičje majhen mehur blazno smešen in me zaradi njega vedno zafrkava;  

• s človekom, ki me je za prvo obletnico poroke presenetil z zgodnejšim prihodom domov in me s pretvezo zvabil pred hišo, kjer me je pričakal z v temi narabutanim šopkom rož.