Da ne bo kdo mislil, da sem pogosto pri zdravniku ... Nisem, ampak takrat, ko pridem, pa opažam bolj ali manj iste stvari. Vsem se grozno mudi. Nihče nima časa tam sedet in čakat. Ja, saj vem, da je nadležno, ampak kar je treba, je treba. Sicer pa, če si prišel k zdravniku, si zelo verjetno bolan in se ti itak ne more muditi na primer v službo. Razen če se ti mudi domov kuhat kosilo za moža, ampak v tem primeru si si pa čisto sama kriva, ker si moža toliko razvadila, da mora biti kosilo na mizi ob točno določeni uri no matter what. Ampak glede na to, da je verjetno polnoleten, si pa verjetno zna tudi sam kaj skuhat. Če pa ne, pa skoraj sigurno zna uporabljat internet, tam se pa marsikaj najde.
Ampak nazaj k zdravnikom. Če pet minut ni nobenega dogajanja v smislu odpiranja in zapiranja vrat in pobiranja kartic, je zdravnica (in z njo tudi sestra) sigurno na malici. Ali pa samo sedita noter in nič ne delata. In seveda se je treba nad tem na glas pritoževat in svoje misli razlagat vsem drugim čakajočim. Lej, ne zanima me, kaj si misliš, nisem tu zato, da bi se družabila in si širila krog poznanstev. Tu sem zato, ker moram biti, ker nekaj ni v redu z mano. Ali pa pač zato, ker spremljam moža, ampak v tem primeru se zadeva prav nič ne spremeni.
Poleg tega bi si ljudje lahko zapomnili, da se pred vstopom v zdravstveni dom telefon vsaj stiša, če že ne izklopi (kar je še bolje). In da ljudi v čakalnici verjetno ne zanima vsebina telefonskih pogovorov drugih. Zato bi bila zelo hvaležna, če bi naslednjič glasnost nekoliko močno znižali. Hvala.
In še zadnje: če prideš pač samo po eno stvar, ti nikakor ne pripada univerzalna pravica, da se prerineš mimo vseh.
In ponavadi je ravno tako, da zgoraj našteto (razen tisto s telefoni, ki ni vezano večinsko na njih) v največji meri počnejo upokojenci (res nočem, da tole izpade kot totalno posploševanje ali neutemeljeno pritoževanje nad upokojenci - to so pač moja opažanja, izkušnje, če hočete). Ravno upokojenci, ki pa se jim res nima nikamor muditi. Kosilo bo že počakalo, na kvartopirski krožek pa itak ne morejo, če so bolni. Dobro, pustimo tiste, ki so prišli samo po napotnico/recept (pa smo pri tistem in še zadnjem). Ne razumem, kako lahko 90 % ljudi pričakuje, da bodo na vrsti takoj (velja za tako za tiste, ki pridejo na pregled, kot za tiste, ki pridejo samo po napotnico/recept) oziroma da bodo opravili, še preden se bodo sploh prikazali. In to se sploh ne dogaja samo pri zdravniku. Tudi po penzijo je treba takoj, ko se banka odpre. In potem s tem pride seveda še pritoževanje nad gužvo. Lahko bi šli pa enostavno kasneje. Denarja banki ne bi zmanjkalo. In tudi v Mercator je treba v četrtek takoj zjutraj, kot da bi tisti 10-odstotni popust veljal samo eno uro po odprtju.
Ampak vse to je že druga zgodba ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar