Kopalkasti pofl

Že lani pred poletjem (in tudi med njim) sem vztrajno ponavljala, da rabim nove kopalke, ker imam samo ene in že tiste so čisto uboge. Pa jih potem lani nisem kupila, ker v bistvu ni bilo niti nobene prilike, da bi jih lahko oblekla. No, včeraj mi jih je pa (s približno enoletno zamudo) le uspelo kupiti. Kupovat sem šla sicer obleko za prijateljičino poroko, ampak seveda tega nisem kupila - mogoče se moram naslednjič odpravit kupovat zimski plašč, pa bom našla obleko? 

Ampak nazaj h kupovanju kopalk ... V Newyorkerju vidim super kopalke, ljubezen na prvi pogled, pejmo jih probat. Šok. Ugotovim, da so očitno po njihovih standardih moji joški XXL. Očitno punce, ki imajo košarico večjo kot B, tam ne morejo kupovat kopalk. Vsaj ne zgornjih delov. Ker sori, moji joški pač niso XXL. Dobro, se sprijaznim s tem, plačam in doma najprej odtrgam dol listek z velikostjo, da mi ga ni treba več gledat.

Vsa navdušena čakam, da mož pride iz službe, da mu bom lahko pokazala svojo novo pridobitev. Medtem na mejlu čvekam z Anjo in skupaj obujava spomine na lanski babji dan na morju, ko se je njej utrgala zaponka na zgornjem delu kopalk in jo je pred razgaljenjem sredi Pirana rešila Tamara z rezervnim modrcem v torbi. Pustimo tisti detajl, da ji je bil (malo) prevelik in je zato vse skupaj izpadlo še toliko bolj komično. Tako sva malo pobentili čez pofl od kopalk, ki ga očitno prodajajo v zadnjem času. Anji je tako tisti zgornji del kopalk zdržal pol dneva poležavanja na plaži in kakšen odhod v vodo ali dva. 

Ampak dovolj za "rekord" to še vedno ni. Meni namreč ni uspelo priti niti blizu poležavanju na plaži, kaj šele vodi. In kopalke niso zdržale niti pol dneva. Ko je Uroš prišel iz službe, sem se hotela namreč še enkrat stlačiti v njih, ampak mi je zadrga (zapnejo se spredaj z mini zadrgico) ostala v rokah. Tako so bile kopalke kaput po nekje sedmih urah od nakupa. Resno? Ok, saj nisem dala za njih mesečne plače, ampak vseeno pa pričakujem, da zdržijo dlje kot sedem ur. Butasti kopalkasti pofl!