Ne, še vedno nisem začela teč. Lahko bi rekla, da sem malo jezna nase, ampak mi res nikakor ne uspe najti motivacije za tek. Včasih si rečem: "Kaj če bi obula superge in se spravila ven?" Ampak na koncu ostane samo pri tem, ker najdem tisoč in en izgovor oziroma tisoč in eno stvar, ki jo bom še naredila, preden bom šla teč. In pri tem ostane.
Tek je zaenkrat še vedno no-go. Miganje mi pa manjka. Mi je pa uspelo, da sem se tudi v tej smeri vsaj malo premaknila. Priskrbela sem si nekaj videov s pilatesom. A to šteje? Sicer moram najprej pogledati, ali so uporabni. Za enega sem že ugotovila da ni, ker sem ob njem skoraj zaspala, zato ne pride v poštev. (In ne, to ni samo izgovor.) Druge moram še pregledati, potem se pa lotim vaj. Upam, da bo šlo lažje kot pri teku, bomo videli. Mogoče bo malo pomagalo dejstvo, da sem vedno rada hodila na razne aerobike. (Ne morem namreč reči, da že od nekdaj rada tečem.)
Pilates bo torej vadba za znotraj štirih sten, jaz imam pa rada zrak, zato to pač ni dovolj. S tekom očitno vsaj za zdaj ne bo nič. Za hribolazenje rabim družbo, ki pa na žalost ni vedno na voljo, zato ne pride v poštev ravno kadarkoli. Zadnjič sem hotela otvoriti kolesarsko sezono, pa mi je načrte prekrižal dež, ki se je ulil ravno takrat, ko sem se hotela odpravit ven. A namen vsaj malo šteje?
Miganje torej ima prihodnost, a verjetno ne v teku. Vseeno pa se pustimo presenetiti :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar