Dolgo že nisem pisala ... Priznam, ni bilo ideje. Ali časa. Ali volje. Nima veze. Sem nazaj in imam namen pisat bolj redno. Upam, da mi uspe :) Ampak ne bom na dolgo in na široko razlagala o tem, danes je tema druga.
Rada imam svoje kolo. Že šest let mi zelo dobro služi in skupaj preživljava prav prijetne trenutke. Ja, tudi kakšen padec je že bil, ampak na srečo nič hujšega, še vedno sva oba v enem kosu :) Kadar grem kolesarit, se nimam navade ustavljati, da bi fotografirala. Usedem se na kolo, se odpeljem do načrtovanega cilja, vmes nekajkrat popijem malo vode, na cilju posedim 15, 20 minut (včasih tudi kaj več, če se mi nikamor ne mudi) in se odpeljem domov. Včasih pa vseeno nastane kakšna fotka (večinoma na cilju).
 |
| Podpeško jezero. Kadar ni druge pametne ideje, se odpeljem tja. Luštna pot in lepa okolica. |
 |
| Ko se jaz predajam uživanciji, kolo pridno čaka. |
 |
| Najpogostejša kolesarska družba. |
 |
| Tudi to se zgodi. |
Letos za sabo še nimam neke hude kolesarske kilometrine, bo pa treba počasi začet redno kolesarit, je že maj, jaz pa moram nabrat ogromno kondicije. Glavni cilj in izziv letošnje sezone je namreč iti s kolesom na morje z najpogostejšo kolesarsko družbo, kot sem jo poimenovala zgoraj. Veliko ljudi misli, da ne misliva resno in da samo gobcava, ampak misliva smrtno resno in nama bo uspelo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar