Verjetno smo se prav vsi česa bali, ko smo bili majhni. Vsaj teme, če že drugega ne. Sama sem imela en še posebej velik strah, pa sploh ne vem zakaj. Bala sem se namreč, da bom čez noč oslepela. Zakaj? Nimam pojma. Ne spomnim se namreč, da bi takrat poznala kakega človeka, ki bi v tistem času oslepel. Pravzaprav mislim, da sploh nisem poznala nobenega slepega človeka, zato je ta strah še toliko manj razumljiv.
Spomnim se, kako sem zvečer, ko sem ležala v postelji pred spanjem, preverjala, če mi vid še vedno dobro služi. Vsake toliko časa sem odprla oči, da sem preverila, če še vedno vidim. In tudi zjutraj sem kar se da hitro odprla oči in se vedno zbudila pomirjena.
Ko se danes spomnim na to, še vedno ne razumem. Nikakor ne morem razumeti, iz kje je ta strah izviral. Zakaj se je sploh pojavil. In zakaj je potem kar čez noč izginil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar