torek, 7. oktober 2014

Ko po knjigi posneti film prijetno preseneti

Filmi, posneti po knjigah, med bralci teh knjig ponavadi niso ravno priljubljeni. V marsikaterem primeru čisto upravičeno. Sama nikakor ne morem pozabiti polomije od filma V pajkovi mreži, saj svetlobna leta zaostaja za knjigo. Vem, da se je težko vedno držati knjižne predloge, ampak da izpustiš (za moje pojme) eno najpomembnejših stvari v knjigi, ki vodi zgodbo, se mi ne zdi ravno posrečeno, da ne uporabim še kakšnega ostrejšega izraza. Mimogrede, Urošu, ki knjige ni bral, se je film zdel dober in verjamem, da bi se v takem primeru tudi meni. In tudi na primer Zbiralec kosti ne seže niti do kolen knjigi. Pa da ne bo kdo narobe razumel, ne pravim, da je film slab. Samo da se zelo težko primerja s knjigo. Na tem mestu bi seveda lahko nadaljevala svoje naštevanje, vendar to ni namen današnje objave.

Pred nadaljevanjem vas spet pozivam, da si za glasbeno podlago ob nadaljnjem branju zavrtite spodnji komad.


Seveda pa so tudi filmi, ki so pri ekranizaciji knjige uspešnejši. Na pamet mi najprej padeta Bralec in Parfum - sploh slednji me je zelo presenetil, saj knjiga tako zelo temelji na opisih in občutjih, da si nisem ravno znala predstavljati, kako bi se to preneslo v film.

Danes pa me je prijetno presenetil še en film. Pravzaprav zelo prijetno presenetil. Ni je več. Všeč mi je, da film predvajajo samo v Kinodvoru. Brez pretiranega hrupa, kokakole in kokic. In enkrat za spremembo ob štirih popoldne. Zakaj pa ne bi kdaj prišel iz kina, ko je še svetlo? In če temu dodaš še dobro družbo, imaš recept za prijeten popoldne. 

Vir
Knjigo sem prebrala pred nekaj časa in bila mi je res všeč, zato sem bila precej navdušena, ko sem videla, da so po njej posneli tudi film. Še bolj sem bila navdušena, ko sem videla, kdo je režiser. Film nikakor ni razočaral. Kljub svoji dolžini (skoraj dve uri in pol) se mi niti za sekundo ni vlekel. Lepo se drži knjižne predloge, nekaterih stvari sicer ne razloži tako detajlno, kot jih knjiga, pa vendar je to povsem razumljivo - stlačiti skoraj šeststo strani dolgo knjigo v film, brez da bi karkoli izgubil, sigurno ni lahka naloga. In igralska zasedba je fantastična, sploh za Rosamund Pike bi lahko rekla, da je bila rojena za to vlogo. Morda bi edino raje videla, da bi bil film končan tako kot knjiga - vsebinsko sicer ni nobene razlike, le končne besede so morda v knjigi izbrane bolj premišljeno. Ampak to je stvar, ki jo filmu vseeno lahko oprostim.

V vsebino se ne bi rada spuščala, saj bi hitro povedala preveč. Za prvi vtis je napovednik čisto dovolj. Za kaj več pa bo treba pogledati film. Ali prebrati knjigo. Najbolje pa kar oboje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar