Na kup zmetane misli

No, danes se mi je zataknilo že pri naslovu. Pa ni to spet ena tistih for, ko nimam pojma, kaj dat v naslov, tokrat nisem bila prepričana, a bi dala v naslov tudi rep in glavo - ki ju ta objava, mimogrede, ne bo imela. In če ste naslov prebrali, ste lahko videli, da repa in glave v njem ni. Tako kot ju tudi ne bo v tej objavi. En kup misli se mi podi po glavi (zanalašč rima), pa nič od tega ni neka huda objava sama po sebi. No, pa saj tudi vse te misli na kupu ne bodo neka huda objava, kaj se sploh slepim. Ampak jih bom vseeno zapisala in se spraševala, a mi je bilo res treba objavit tako glupost ob objave. Dajmo se delat, da mi je bilo tega res treba (evo dokaz, da res uporabljam tudi besede in več njih, ki jih moram po službeni dolžnosti drugače preganjat - in se po možnosti nad njimi še zgražat v smislu "kako je mogel napisat kaj takega, a mar ne ve, da se tega ne sme" (in spet zanalaščna rima in spet zanalašč bedna)).

Ne vem, kdaj nazadnje že tri dni nisem tekla. Kar manjka mi. In me skoraj ima, da bi zdajle, ob 22.37 (!) dala nase tekaške cote, superge in šla. Pa tega seveda ne bom naredila, ker je ura že preveč. 22.38, če smo natančni. Pa utrujena sem. Ampak ne tako kot včeraj. Včeraj sem bila "čisto sem ckrnjena, najraje se do jutri ne bi niti premaknila, nič se mi ne da, a moram res iz avta in dva štuka gor" utrujena. Danes pa me daje tista druga, "crknjena sem, ampak mi blazno dogaja in bi se kot butelj krohotala čisto vsaki stvari" utrujenost. In vmes je ura prilezla že do 22.40.

Zadnjih nekaj dni navdih kao nekaj skače okoli mene. Malo se prikrade in mi naklamfa v glavo stavek ali šest, nato pa jo spet popiha kaj jaz vem, kam. In tako se po moji glavi sprehajajo neki naključni stavki ali odstavki, ampak vse skupaj ni nič od nič. Lahko bi načeloma zapisala, kaj mi je navdih prišepnil na uho, ampak bi najbrž rekli, da to pa res ni delo nekega navdiha, ampak dolgčasa. Ali preveč časa. Ali česa drugega. In potem se sprašujem, a bi dejansko lahko nekaj napisala, rekla, da ni moje, da sem nekje našla, in bi šlo dejansko skozi? A sem sploh sposobna napisat tako, da ne bo preveč v mojem stilu (in s tem spet predpostavljam, da imam kao neki svoj stil, in mogoče me bo kdo spet čukasto gledal, da to pa res ni noben stil). In, mimogrede, ura je že 22.43. Saj niti ne vem, zakaj to pišem, mogoče tudi zase, ker res nikoli nisem gledala, koliko časa mi vzame pisanje ene objave. Ampak danes niti ne more biti realno, ker je 3/4 prvega odstavka nastalo že recimo pred dvema urama.

No, če nisem jaz vratarju povedala, da imam tako majico kot on, je danes to on povedal meni. Sicer je rekel, da ima isto, jaz pa sem se močno ugriznila v jezik, da mu te iste ne bi popravila v enako. Ker če bi to storila, bi kdo še mislil, da res samo iščem napake, pa že vemo, da jih ne. In potem med čakanjem na dvigalo na hitro podebatirava. Pravi, da ni slovenist, da mu je majico zrihtala kolegica. In da je delal v K16 in bil tutor. In potem pride dvigalo. Mislim si, da je v bistvu prav fajn takole s kom še tudi malo podebatirat, da ne hitimo vedno drug mimo drugega in si komaj rečemo živijo. In hitimo vsak k svojemu delu, ki itak ni nikoli opravljeno dovolj hitro. Ura je 22.50 in ta odstavek bi bil dokončan prej, pa sem se vmes še pridružila Urošu v iskanju zobne nitke, ki bi morala biti v kopalnici, pa jo je Uroš na koncu našel pod računalniško tipkovnico. In samo to tipkanje, zakaj mi je ta odstavek vzel toliko časa, mi pobere še eno minuto - zdaj je že 22.51.

Čez dva meseca bova že na morju. Ja, zgodaj greva, ampak mene ne moti. Vročina še ne bo prehuda, razen če bo že sredi junija 40 stopinj. In tudi gužve ne bo, tako da bo na plaži več prostora in na kavo bova šla lahko v katerokoli kavarno. Čeprav v Frikija seveda ne bova šla, ker tam te ne šmirglajo pet posto in ni čudno, da imajo vsaj dopoldne teraso vedno prazno. Na Krku se skriva še toliko kotičkov, ki jih morava obiskati, in zato bodo nižje temperature prišle zelo prav. Ne bo tako kot lani, ko sva lazila do svetilnika v Šilu s samo še nekaj požirki vode v moji torbici in skoraj dehidrirala in fasala sončarico. In mogoče bova šla letos tudi kdaj teč, kot sva nameravala lani, pa bi morala iti ob štirih zjutraj, če bi želela imeti kolikor toliko znosno temperaturo. (22.55)

In tako mi je uspelo napisati vse, kar sem nameravala. Če se sprašujete, kje je smisel te objave, vam ne morem pomagati. Opozorjeni ste bili na začetku. Če ste se odločili, da opozorilo gladko ignorirate, ste si krivi sami.

Ob 22.57 je pisanje objave zaključeno. Ob ponovnem pregledu seveda najdem še vsaj pet napak in objava je tako popeglana in primerna za v širni internetni svet ob 23.02. In ob 0.14 že naslednji dan popravljena, ker v njej odkrijem še eno napako.